back to top
DomovSlovenijaBohinj - najlepša dolina v osrčju Julijskih Alp

Bohinj – najlepša dolina v osrčju Julijskih Alp

Bohinj je alpska kotlina, ki se deli na Spodnjo in Zgornjo dolino. V obeh dolinah je skupaj 24 vasi, na južni strani jo zapirajo bohinjske Spodnje gore, na severu pa Triglav. Oblikovala se je v obdobju oligocena, ko je od vzhoda sem segal morski zaliv. Bohinj velja za eno najlepših dolin v samem osrčju Julijcev v Triglavskem narodnem parku. Ne preseneča, da domači in tuji obiskovalci tako radi obiščejo Bohinj. Goste običajno navdušuje z neokrnjeno naravo, kuliso visokih gora, zelenimi gozdovi, planinami in ostalimi naravnimi lepotami, katere dopolnjuje bogata kulturno-zgodovinska dediščina. Če k temu dodamo še urejene vasi, prijazne domačine in kvalitetno turistično ponudbo je jasno, zakaj Bohinj velja za slovenski biser. Mnogi si kraj izberejo tudi zaradi njegove lege – Bohinj je namreč odlična izhodiščna točka za krajše izlete ali pa za prave planinske in alpinistične podvige. V dolini je živahno tako poleti kakor pozimi. V zimskem času je dolina zimsko-športni center, v poletnem času pa Bohinjsko jezero pomeni prijetno osvežitev in v svoje globine vabi kopalce, ribiče, kajakaše, itd. Pretežni del Bohinja, predvsem pa njegov visokogorski svet je zaščiten, saj sodi v Triglavski narodni park (TNP).

Zgodovina Bohinja

Bohinj je zelo staro poselitveno območje, ki je bilo naseljeno že v bronasti dobi, o čemer pričajo tudi arheološke najdbe. Zelo pomembno je bilo železarstvo in fužinarstvo, saj so bila tu nahajališča železove rude, ki je predstavljala ekonomsko osnovo za prebivalce Bohinja. Po požaru leta 1891 se je železarstvo končalo, večina Bohinjskih prebivalcev pa se je bila primorana začeti ukvarjati s kmetijstvom in gozdarstvom. Bohinj je postal močno planšarsko središče, zaradi dolgih zim in kratkih poletij pa se je razcvetela živinoreja (mleko, mlečni izdelki – sirarstvo). Posebnost Bohinja sta danes sir Mohant in Bohinjski sir.

Znamenitosti Bohinja

Bohinj se lahko pohvali z mnogimi naravnimi in kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi.

Bohinjsko jezero 

Jezero predstavlja glavno naravno znamenitost Bohinja in najpogostejši razlog, zakaj obiskovalci obiščejo ta kraj. gre za 4.100 m dolgo, 1.200 m široko in 45 m globoko jezero, ki je tektonsko ledeniškega nastanka. V poletnem času se voda jezera ogreje dovolj, da je mogoče v jezeru plavati.

Kraški izvir in slap Savice

Naravna znamenitost, ki jo je mogoče obiskati z avtom ali peš. Slap pada približno 51 m globoko in se izliva v Bohinjsko jezero.

Planšarski muzej

Gre za edini muzej pri nas, ki se v celoti posveča kulturi planinskega pašništva.

Oplenova hiša

Gre za tipičen primer stavbne kulture v Bohinju, kjer ta pod eno streho združena bivanjsko in gospodarsko poslopje.

Hudičev most

Znameniti most, ki ga je dal postaviti baron Žiga Zois.

Spomenik posvečen štirim bohinjski možem

Gre za spomenik, ki je posvečen prvim možem iz Bohinja, ki so se leta 1778 kot prvi povzpeli na našo najvišjo goro – Triglav.

Cerkev Svetega Janeza Krstnika

Cerkev predstavlja največji kulturni spomenik in je hkrati simbol Bohinja.

Rastlinstvo in živalstvo Bohinja

V Bohinju in okolici raste preko 100 različnih rastlinskih vrst, najbolj znani pa sta gotovo Zoisova zvončnica (Campanula zoysii) in Triglavski svišč (Gentiana terglouensis). Tudi živalstvo je zelo pestro – najbolj poznane živalske vrste so: planinski orel, divji petelin in gams.

Prejšnji članek
Naslednji članek
SORODNE VSEBINE

Najbolj brano