Če razmišljate, da bi katerega od sončnih jesenskih dni izkoristili za družinski pobeg v hribe, vam priporočamo vzpon na 1262 m visok Nanos, od koder se vam ob sončnem vremenu odpira pogled na Vipavsko dolino s Krasom in Pivško dolino. Uzrli boste tudi primorske gore Slavnik, Vremščico in Snežnik.
Na Nanos se boste ob zmerni, ne prehitri hoji vzpenjali približno 2 uri. Nanj se lahko vzpnete skozi vse leto, odsvetuje se le obisk v poletni vročini, saj morate dobršen del poti opraviti izven gozdne zaščite in pozimi, ko je hrib zasnežen in nevaren zaradi ledenega oklepa. Ustavi vas tudi hujša burja, ki na nanosu rada in pogosto piha.
Za vzpon se peljite nad vas Razdrto in parkirajte ob asfaltirani cesti za Veliko Ubeljsko. Do Razdrtega se pripeljete po avtocesti iz ljubljanske ali koprske strani. Od parkirišča se nato usmerite levo ob makadamski cesti, kjer vas bo kažipot usmeril navzgor po travniku. Nato se strmo vzpnite do razpotja, kjer vas bo levo položnejša in manj zahtevna pot vodila mimo cerkvice sv. Hieronima, desno navzgor pa zahtevnejša strma zavarovana plezalna pot. Če se odločite za slednjo, navežite sebe, predvsem pa vaše najmlajše in jim na glavo posadite čelado. Pot vas bo vodila po čvrstem skalovju, opremljenem z jeklenicami in klini. Z najbolj izpostavljenim delom se boste srečali že takoj na začetku, ko boste po ozki polici prečkali skalnat stolp. Sledil bo strm vzpon po skalovju. Svetuje se previdnost, vendar pa pot ni pretežavna, dobro opremljena in tudi malčkom omogoča dovolj oprimkov in stopov. Posebej previdni bodite tudi v primerih, ko so tla mokra ali poledenela. Pod vrhom vas bo ustavilo še eno razpotje: naravnost navzgor boste do Vojkove koče prispeli čez hrib, desno pa boste hrib obšli. Obe poti se pred kočo združita in sta tudi enako dolgi.
Na Nanos se lahko odpravite tudi s kolesom. Avto ravno tako, kot če bi se na vrh odpravljali peš, pustite v Razdrtem, se spustite navzdol proti Podnanosu, od tam pa se začnite vzpenjati proti vrhu. Asfaltirana cesta vas bo najprej peljala mimo lovske koče, kmalu zatem pa se bo pričelo kolesarjenje po grobem makadamu, ki je le na posameznih odsekih asfaltiran. Po približno dveh urah vožnje boste prispeli do Vojkove koče na Nanosu. Peš lahko nadaljujete proti Suhemu vrhu. Ko prehodite zaraščen in s skalovjem prepredeni del, se lahko ponovno usedete na kolo in uživate. Malo pred Suhim vrhom boste prešli na lepo široko gozdno pot, ki vas bo vodila skoraj v dolino. Vsako leto septembra se na lahko povzpnete na Nanos iz Vipave v okviru Državnega prvenstva in Pokala Slovenije. Na vrh se kolesarji vzpnejo po v celoti 11,5 km asfaltirani cesti, ki vodi iz Vipave preko Vrhpolja na Nanos.