Nova Gorica je med slovenskimi mesti razmeroma mladega nastanka. V njem prebiva 13.491 prebivalcev in je tako deseto največje slovensko mesto. Mesto nima zavidljive rimske ali srednjeveške zgodovinske dediščine, kot nekatera druga slovenska mesta, na primer Ljubljana ali Ptuj, vendarle pa je njegova dosedanja zgodovina izjemno zanimiva. Mesto je namreč nastalo po koncu druge svetovne vojne. Razlog za njegov nastanek je delitev ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Mesto na slovenski strani meje je tako polovica mesta Gorica, ki se s svojim starim delom razprostrira onkraj slovenske meje, na italijanski strani. Nova Gorica je danes tudi središče mestne občine Nova Gorica.
Mesto Gorica je bilo osvobojeno 1. maja leta 1945. Zaradi zunanjih pritiskov je bilo mesto razdeljeno s tako imenovano Morganovo črto na dve coni – cono A in B. Ko je bila leta 1947 podpisana pariška mirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo, je nova meja potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. To je pomenilo, da je bila Gorica kar naenkrat ločena od svojega naravnega zaledja – Soške in Vipavske doline, Brd, Trnovskega gozda, Banjščice in Goriškega Krasa. Severna primorska je bila s takšno razmejitvijo kar naenkrat brez svojega prejšnjega upravnega, kulturnega in tudi gospodarskega centra. Iz vsega tega zgodovinskega ozadja se je kmalu porajala ideja o novem središču Goriške, ki bi na nek način nadomestila pogrešano Gorico. Leta 1947 so tako začeli z gradnjo novega mesta. Mesto je zasnoval prof.inž. Edvard Ravnikar. Mesto se je poimenovalo Nova Gorica. Kot občina in mesto se je Nova Gorica prvič uveljavila šele leta 1952. Pomemben del mesta so zgradili z velikim zanosom in s pomočjo delovnih brigad. Nova Gorica se je tekom let nato uveljavila kot pomembno obmejno mesto, ki ima velike rezerve in perspektive predvsem na področju terciarnih dejavnosti. Na ta način je mesto počasi tudi povsem prevzelo funkcije, ki jih je prej imela Gorica. Nova Gorica se je v tem času močno razvila tudi na gospodarskem in kulturnem področju.
Danes večina Novo Gorico še vedno pozna kot polovičen del Gorice, ki jo delijo na staro Gorico na italijanski strani in na Novo Gorico, mlajši del, ki je umetno nastal na slovenski strani po vojni. Mesto pa je danes vedno bolj pomembno predvsem zaradi svoje obmejne lege, čedalje bolj pa se na tem področju razvija tudi turistična dejavnost. Razlog temu je gotovo tudi bližina Krasa in Brd, edinstvenih predelov na Slovenskem, za obisk katerih se odloči mnogo Slovencev, pa tudi turistov. Seveda pa tudi samo mesto ponuja mnogo različnih prireditev in kulturnih dogodkov. Prav tako je odlično izhodišče za vse, ki se odločijo za znameniti spust po reki Soči. Za celovito turistično ponudbo v tem delu Slovenije in še posebej v Novi Gorici skrbijo pri Turistično – informacijskem centru Nova Gorica, kjer so vsem obiskovalcem na voljo s potrebnimi informacijami in vodenimi ogledi. Nova Gorica tako kljub svoji majhnosti ponuja praktično vse, česar smo vajeni v večjih mestih. Prav tako lahko mesto zaradi svoje edinstvene lege izkorišča svoj turistični potencial in na ta način v prihodnje v ta konec Slovenije privabi še večje število ljudi.