Do slovaške prestolnice se lahko pripeljete na več načinov. Do tja boste najhitreje prispeli z letalom. Ker direktnih povezav med Ljubljano in Bratislavo ni, bo morda najenostavneje, da se z letalom zapeljete do Dunaja (letališče Schwechat), nato pa do le 50 km oddaljene Bratislave naprej z avtobusom. Z nizkocenovnim prevoznikom Ryanair lahko letite v Bratislavo iz milanskega letališča Bergamo. Možna je tudi vožnja z avtobusom, vendar med Slovenijo in Slovaško ni direktnih povezav. Morda se odločite še za obisk Budimpešte in nato vožnjo z avtobusom nadaljujete od tam. Tudi direktne železniške povezave med našo državo in Slovaško ni. Vožnja z vlakom iz Ljubljane v slovaško prestolnico je dolga celih 7 ur, vendar si iz vlaka lahko dodobra ogledate pokrajino. Z avtom boste po avtocesti mimo Dunaja v Bratislavo prispeli v petih urah.
Mesto se ne imenuje od nekdaj Bratislava, saj so Slovaki še do leta 1919 uporabljali nemško ime Prešporok. Prestolnica leži tik ob meji z Avstrijo, na levem bregu Donave, mesto iz severa in vzhoda dosegajo obronki Malih Karpatov. Bratislava ni prevelika, zato se lahko po njej sprehodite brez večjih nevšečnosti. Sprehod začnete na glavnem trgu (Hlavné námestie), sredi katerega stoji Rolandov vodnjak in stara Mestna hiša. Naprej se lahko sprehodite po Michalski ulici, znani po številnih restavracijah in barih in prispete do Michaelovega stolpa, enega izmed štirih originalnih srednjeveških vhodov v mesto. V nje si lahko ogledate muzej orožja ali se povzpnete na njegov vrh in uživate v razgledu. Kapitulská ulica, ki teče vzporedno z Michalsko, vas bo pripeljala do starega mesta in katedrale Sv. Martina; tam so nekoč kronali kralje in tudi cerkev sama ima na zvoniku 300 kg težko kopijo madžarske krone. Iz starega jedra se lahko odpravite po Novem mostu v novi del Bratislave, Petržalko. Naselje je dom skoraj tretjini Bratislavčanov, turistična atrakcija pa je postala zaradi njene grdote. Pred ali po obisku Petržalke si lahko na vrhu Novega mostu ogledate restavracijo, ki je za nekatere pravi arhitekturni dosežek, za druge pa polomija. Na griču nad mestom stoji grad, ki je bil leta 1953 obnovljen po požaru leta 1811. Po drugi svetovni vojni je bil dom češkoslovaškega predsednika in slovaškega Narodnega sveta, danes je sedež slovaškega parlamenta in Narodnega muzeja. Ogledate si lahko še Modro cerkev, ki je zaradi svoje sinje modre barve priljubljeno shajališče mladih parov, ki si želijo izreči večno zvestobo. Za konec se lahko popeljete še po lepi modri Donavi; možni so izleti do sosednjega Dunaja.
V slovaški prestolnici so cene večinoma občutno nižje kot v Zahodni Evropi in tudi pri nas, zato se bo obisk še dodatno izplačal.